K. A. Maphalle
Abstract
NaganwagoDitokelo tša basadi goba bomme manyalong a setšo metseng ya magaeng ke yengwe ya tšeo di lego ka gare ga ditherišano lefapheng la ditokelo tša basadi. Modu wa ditlhohlo ke leeto leo molao wa setšo o le sepetšego go ba go fihlela o tsebja bjalo ka molao wa semmušo ka gare go Molaotheo wa Afrika Borwa. Go ketekwa ga merafe le ditšo tše di fapanego go tšweletša dikgohlano tša semolao ge go swanetšwe go obamela melao yeo e beilwego tshepedišong ya manyalo a setšo. Nepo ya nyakišišo ke go tsinkela manyalo a ngwetši ya lapa go la Limpopo ka Afrika Borwa, go lebeledišiša ditlhotlo tša semolao tšeo balekane ba gahlanago natšo. Nyakišiso e lekodišiša ditlamorago tša ditšhitišo tša go hwetša boipshino le ditokelo manyalong a bona go ya ka Temogo ya Manyalo a Setšo Molao wa1998 le Temogo ya Manyalo a Setšo Molao Phetošo wa 2009. Go feta mo, nyakišiso e lemoša maima a polelo le phetolelo mererong ya melao, e laetša dikgotlhano magareng ga polelo ya Sepedi le ya Seisemane tšeo di tšwelelago kahlaahlong ya ditokelo tša botho le molao wa setšo. Dikgotlhano tše di tliša tlaišo go bomme le bana manyalong a setšo, ka lebaka leo ba šitwa ke go ipshina ka tshireletšo ya ditokelo tša botho yeo e tiišwago ke molaotheo wa naga. Dikgothlano di atiša ke go hloka semelo, kwešišo le nepo ya ditshepedišo manyalong a ngwetši ya lapa.
Citation format
MAPHALLE, K. A. Masetlapelo a molao le polelo: Tebedišišo ya manyalo a ngwetši ya lapa go la limpopo. South African Journal on Human Rights, 2026, 41(3-4): 168–190.